SPOT novice 3 – PREHOD V KROŽNO GOSPODARSTVO

SPOT novice 3 – PREHOD V KROŽNO GOSPODARSTVO

2018-07-23T08:46:46+00:00

7000–3000 pr. n. š., v času razvoja živinoreje in poljedelstva je zemljo poseljevalo 25 milijonov ljudi. Po II. svetovni vojni, v obdobju množične industrializacije je prišlo do velikega porasta porabe fosilnih goriv in prebivalstvo je naraslo na 5. milijard. Danes nas je na zemlji več kot 7. milijard. Projekcije pa kažejo, da bo na zemlji do leta 2050 živelo 9,8 milijarde ljudi. Pospešena rast prebivalstva vodi v vse večje globalno povpraševanje po virih.

Odziv na pritisk rastočega gospodarstva in potrošnje na omejene vire in nosilno sposobnost okolja, je prehod iz linearne ekonomije, ki ostaja prevladujoči model iz začetka industrijske revolucije in temelji na pretežno enosmernih snovnih tokovih in domnevi, da so viri neskončni, v krožno gospodarstvo. Le s preoblikovanjem obstoječih modelov proizvodnje in učinkovito rabo virov lahko zagotovimo varnost oskrbe z viri, ki je ključnega pomena za blaginjo gospodarstev in podjetij. To pa gotovo ni lahka naloga.

Krožno gospodarstvo se usmerja v ponovno uporabo, popravila in recikliranje obstoječih materialov in izdelkov. Temelji na uporabi energije iz obnovljivih virov, opušča uporabo nevarnih kemikalij, znižuje porabo surovin ter preko skrbne zasnove izdelkov nastajanje odpadkov. Izdelki v krožnem gospodarstvu so skrbno zasnovani tako, da omogočajo kroženje materialov in ohranjajo dodano vrednost kolikor dolgo je to le mogoče. Znotraj gospodarstva ostajajo tudi potem, ko material ali izdelek doseže konec svoje življenjske dobe.

Prehod v krožno gospodarstvo prinaša višjo konkurenčnost gospodarstva, nova delovna mesta, manjšo odvisnost od uvoza virov, krepitev ekonomske in družbene stabilnosti, okrepljeno inovativnost in nove poslovne priložnosti ter zmanjšane obremenitve okolja.

Na ravni EU je ocenjeno, da do leta 2030 lahko s prehodom v krožno gospodarstvo zagotovimo 600€ milijard prihrankov in ustvarimo do leta 2035 več kot 170.000 novih delovnih mest. Temu Evropska unija namenja finančna sredstva v višini več kot 650 milijonov evrov iz programa Obzorje 2020 in 5,5 milijarde evrov iz strukturnih skladov.

Slovenija prehod v krožno gospodarstvo umešča med strateške prioritete in je izdala tudi svoj nacionalni Kažipot prehoda v krožno gospodarstvo, na podlagi katerega bomo krepili konkurenčnost gospodarstva in obenem vzdrževali kakovosti bivanja. V Kažipotu pa poudarja predvsem pomen krožne kulture, brez katere ne moremo pričakovati spremembe modelov poslovanja niti ustreznih premikov na vladni ravni.

Podjetja, usmerjena v prihodnost nekatera načela krožnega gospodarstva že od nekdaj vključujejo v svoj poslovni model, saj je dolgoročno to edina pot h konkurenčnosti. Poslovne modele, ki upoštevajo načela krožnosti lahko razdelimo v tiste, ki dosegajo nižjo uporabo virov, tiste, ki se osredotočajo na ohranjanje vrednosti izdelkov ter tiste, ki spreminjajo vzorce uporabe.

Prihranke pri stroških za nakup surovin in energije ter dolgoročno večjo zanesljivost oskrbe z naravnimi viri omogoča ponovna uporaba surovin. Spreminjanje odpadkov v vir je za krožno gospodarstvo ključnega pomena, a odpadki vendarle predstavljajo le del tega kroga. Za krožno gospodarstvo je potrebno več: preko predelave, ponovne uporabe in recikliranja morajo odpadki ene industrije postati vhodni material za drugo. Pri tem govorimo o industrijski simbiozi.

Stroški rabe energije se med drugim lahko znižajo tudi z zapiranjem energijskih zank, kar pomeni, da višek energije enega poslovnega subjekta lahko postane vhodna energija za drugega ali pa se odvečna energija koristno uporabi znotraj istega podjetja. S tem se močno poveča učinkovitost rabe energije ter zmanjšajo negativni vplivi na okolje.

Izdelki narejeni v skladu z načeli krožnosti morajo biti tudi modularno zasnovani izdelki (eko dizajn), ki omogočajo, da jih lahko vzdržujemo, popravljamo, ponovno uporabljamo, predelujemo in recikliramo.

Poleg tega je v današnjem času pomembno prehajanje od izdelkov k storitvam, pri čemer kupec postane uporabnik in plačuje za storitev, medtem ko lastništvo izdelka ostane proizvajalcu, kar mu omogoča, da se odloči za proizvodnjo trajnejših, kakovostnejših izdelkov po višji ceni, z daljšim rokom uporabe in zasnovanimi po načelih krožnega oblikovanja, da lahko materiale, ki so uporabljeni, čim bolje izkoristi in obdrži v lasti ter tako znižuje stroške nabave materiala in obvladuje cenovna tveganja surovin. Tu ponuja rešitve sodelovalna ekonomija, kjer lahko več uporabnikov s pomočjo digitalnih platform ali aplikacij dostopa do možnosti uporabe istega izdelka, pa naj gre za prevozno sredstvo, prostor, kmetijsko mehanizacijo, igrače …

Digitalizacija je pomemben omogočevalec prehoda v krožno gospodarstvo prav zaradi razvoja rešitev za zbiranje velikih količin podatkov, njihovo analiziranje in pretvarjanje v koristne informacije, ki podpirajo krožne rešitve.

Za lažjo predstavo nad pregledom možnosti, kako učinkoviteje upravljati s snovnimi tokovi, je odlično orodje diagram krožnega gospodarstva fundacije Ellen MacArthur. Tako imenovani »metuljček« prikazuje zaključene snovne tokove na različnih ravneh – tako za tehnološki kot za biološki del.

Slika 1: Model krožnega gospodarstva z glavnimi načeli

Seveda pa je za celovit prehod v krožno gospodarstvo poleg prehoda gospodarskih družb pomembna tudi podpora politike za uveljavitev okolja za krožni prehod. Nenazadnje pa so tu tudi kupci, ki s svojim vrednostnim sistemom, izbirami, odločitvami, ravnanjem, odnosi pomembno sooblikujemo družbo kot celoto. Za krožni prehod je pomembno, da vlogo potrošnika nadomestimo z vlogo uporabnika. Da naredimo razmislek o tem, kaj so naše potrebe in kaj naše želje. Da odločitev o posedovanju nadomestimo s pripravljenostjo za souporabo.

 

Viri:

  1. SLOVENSKA podjetja in krožno gospodarstvo [Elektronski vir] : slovenski podjetniški observatorij 2017 / [avtorji] Karin Širec … [et al.]. – Maribor : Univerzitetna založba Univerze, 2018
  2. Kažipot prehoda v krožno gospodarstvo Slovenije [Elektronski vir]: http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/projekti/2016/zeleno/Kazipot_prehoda_v_krozno_gospodarstvo.pdf
  3. Evropa snuje pot v krožno gospodarstvo, kaj pa mi? [Elektronski vir]: http://ebm.si/zw/o/2014/evropa-snuje-pot-v-krozno-gospodarstvo-kaj-pa-mi/

 

Prispevek: PDF verzija.

    

Projekt »Spot Goriške regije 2018–2022« je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj: www.eu-skladi.si, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo: www.mgrt.gov.si ter SPIRIT Slovenija, javna agencija: www.spiritslovenia.si.

Želiš prejemati novice o aktualnih dogodkih in razpisih?

PRIJAVA NA E-NOVICE