KAKO SE ODZVATI NA KRIZO ZARADI VIRUSA COVID-19

KAKO SE ODZVATI NA KRIZO ZARADI VIRUSA COVID-19

2020-04-21T10:17:57+00:00

Zaradi nepredvidljivosti dinamike bolezni COVID-19, pomanjkanja ustreznih predhodnih izkušenj in pomanjkanja navodil vlade ali mednarodnih organov, ni enotnih odgovorov za podjetja na vprašanje kako bi v tem času krize preživela. V trenutnih razmerah je gotovo le, da se majhni obrtniki in svobodnjaki soočajo z izgubo poslov, prekinitvami poslovanja, stečaji dobaviteljev in strank, krizo z likvidnostjo ter vsesplošno negotovostjo. Dolgoročne posledice koronavirusa pa so zaenkrat še nejasne. V tej situaciji je pravi odziv podjetij na krizo prožnost in proaktivnost. Ko grozi kriza, se bo veliko podjetij osredotočilo na obrambne poteze, nekatera podjetja pa bodo pogumno inovirala okoli nastajajočih priložnosti.

Podjetnikom, ki v tem trenutku razmišljajo kakšen je pravi odziv na krizo, kako predvideti dolgoročne spremembe v panogi in kako se odzvati na nove potrebe trga, predstavljamo nekaj nasvetov, ki jih izpostavljajo strokovnjaki.

 

Preoblikujte strategijo za nemoteno poslovanje

Kriza zaradi virusa COVID-19 je prinesla precejšnje spremembe v vedenju in zahtevah potrošnikov na področju različnih sektorjev. Da bi lažje sprejemali hitre in taktične odločitve je smotrno sestaviti manjšo raznoliko skupino za krizno upravljanje, ki bo imela več idej o potencialnih rešitvah. Pazite, da krize ne obravnavate enodimenzionalno – le kot finančni ali logistični problem. Hitre odločitve so potrebne tudi, ko gre za zaščito ljudi, usklajevanje s strankami in dobavitelji, sprostitvi finančnih rezerv ali kdaj ustaviti proizvodnjo. Hkrati to pomeni tudi razmišljanje o fleksibilnih delovnih načrtih, kot so delo na daljavo ali druge infrastrukturne rešitve. Pomembna je tudi ocena vzdušja in uspešnosti – in seveda ukrepanje, če se na teh frontah pojavljajo težave.

Jasna, transparentna in pravočasna komunikacija z relevantnimi interesnimi skupinami

Pomembno je biti neposreden in se izogibati dajanju mešanih sporočil. Za komunikacijo z vsemi deležniki se podjetje lahko posluži številnih kanalov, ki jih sodobni svet omogoča, tudi platforme družbenih medijev.

Za jasno komunikacijo z relevantnimi skupinami naj skrbi skupina za krizno upravljanje, ki lahko sprejema hitre odločitve. Te načrte mora podjetje komunicirati vsem relevantnim deležnikom.

  • Stranke. Podjetje naj stranke redno obvešča o vseh spremembah glede zagotavljanja izdelkov ali izvajanja storitev. S proaktivnim delovanjem se bo lažje izognilo odškodninam in tveganjem, povezanim s kršitvami obveznosti do strank. Morda bi bilo koristno ali celo potrebno, da premisli o podaljšanju plačilnih rokov. Morda bi moralo prilagoditi cene in ponudbo za lažje izpolnjevanje novih potreb in želja potrošnikov – na primer narediti zalogo določenih izdelkov – ter prerazporediti svoje prodajne ekipe. Razmislite tudi o možnostih hitre preusmeritve prodajnih prizadevanj na nove prodajne poti. Priporočljivo je določiti tudi kontaktno osebo, na katero se lahko vsak obrne s svojimi vprašanji.
  • Zaposleni. Zagotavljanje varnosti in dobrega počutja zaposlenih na delovnem mestu je na prvem mestu. Poleg tega pa je pomembno tudi redno komuniciranje in jasno izražanje stališč. Tako bodo zaposleni dobro razumeli, kaj naj storijo. Razmišljajte tudi o možnostih premestitve delovne sile na druge naloge ali celo posojanju delovne sile drugim podjetjem.
  • Dobavitelji. Z dobavitelji mora podjetje vzdrževati redno komunikacijo in preveriti njihovo zmožnost dobave blaga in storitev med krizo, kot tudi njihove načrte za obvladovanje krize. To mu omogoča, da lahko pravočasno začne razmišljati o potencialnih alternativah znotraj svoje oskrbovalne verige. Prepoznati mora alternativne dobavitelje kritičnih komponent in se pripraviti na spreminjajoče se dobavne čase in logistične poti.
  • Upniki in investitorji. Podjetje naj preveri, kakšni so pogoji njihovih posojilnih pogodb, da ugotovijo, kateri dolgovi so najbolj kritični in se tako izognejo težjim kršitvam. Tako bodo lahko proaktivno začeli dialog in odprli komunikacijo z upniki glede morebitnih potrebnih sprememb obstoječih pogojev ali dogovorov o refinanciranju.
  • Država in regulatorji. Podjetja se morajo o morebitnih obveznostih do države posvetovati s svojimi pravnimi strokovnjaki.

Preudarne ekipe morajo pogledati tudi likvidnost podjetja in kako se bo spreminjala v različnih scenarijih.

  • Oceniti svojo kratkoročno likvidnost. Podjetje bo moralo uvesti podrobno spremljanje kratkoročnega denarnega toka. Strožje bo moralo spremljati obratni kapital, še posebej izterjavo terjatev in upravljanje stanja zalog. V času krize bo moralo biti v rednem stiku z dobavitelji, da pravočasno odkrije morebitna tveganja.
  • Pretehtajte finančna in operativna tveganja ter ukrepajte hitro. Podjetje bo moralo pozorno spremljati naraščanje neposrednih stroškov in njihov vpliv na marže ter po potrebi ukrepati in se dogovoriti za nove pogoje.

Podobno kot mora podjetje spremljati svoje šibke točke, je priporočljivo, da spremlja pritiske, s katerim se soočajo njihove stranke, dobavitelji, pogodbeniki oziroma drugi partnerji.

  • Razmislite o alternativnih dobavnih verigah.Podjetje mora stabilizirati dobavne verige z uporabo varnostnih zalog, alternativnih virov ter sodelovati z dobavitelji pri reševanju ozkih grl. Podjetje, ki ima možnost spremembe lokacije proizvodnje ali pa ima prilagodljiva pogodbena določila z različnimi ponudniki storitev in logistike, naj pri pripravi načrtov poleg začetnih motenj upošteva tudi možnost velikega povečanja povpraševanja po koncu krize.
  • Ugotovite, kako bo virus COVID-19 vplival na proračun in poslovni plan. Podjetje bi moralo opraviti stresne teste svojih finančnih načrtov, upoštevajoč več možnih scenarijev, da bi bolje razumelo morebiten vpliv na finančno uspešnost in kako dolgo bodo trajale posledice. Če se izkaže, da bo vpliv krize precejšen in da predhodno pripravljeni proračuni in poslovni načrti niso več aplikativni, jih mora podjetje posodobiti in tako zagotoviti nadaljnjo prilagodljivost. Podjetje, katerega poslovanje bo močno prizadeto, mora prav tako ugotoviti, kakšne so njegove minimalne potrebe delovanja, vključno s potrebno delovno silo, prodajalci, lokacijo in tehnologijo.

Poleg tega je treba nasloviti kratkoročne potrebe po kapitalu za neprekinjeno poslovanje podjetja. Pregled lahko pokaže, da bo podjetje v bližnji prihodnosti morda potrebovalo dodaten kapital, refinanciranje dolga ali dodatna posojila bank oziroma investitorjev kot tudi pomoč v obliki državnih ukrepov. Hkrati bo moralo podjetje preučiti operativne stroške in razmisliti o zmanjšanju vseh nepotrebnih stroškov.

 

Čim bolj izkoristite vladno politiko pomoči

Podjetja naj spremljajo državne ukrepe, tako splošne kot tiste, povezane z gospodarstvom, in izkoristijo vso podporo, ki jim je na voljo glede na individualne okoliščine. Finančna pomoč države je seveda zgolj prvi korak.

Nenazadnje je pomembno tudi, da podjetja s podporo strankam, partnerjem, zdravstvenim institucijam in socialnim sistemom v času stiske ustvarjajo trajno pozitivno naravnanost in zaupanje javnosti do svojega  podjetja. Najboljša podjetja bodo seveda ukrepala, da bi pomagala družbi in spet pognala gospodarstvo.

COVID-19 ni edinstven izziv. Pričakovati moramo dodatne faze trenutne epidemije in nove epidemije v prihodnosti. Trenutna epidemija je priložnost za izboljšanje: opazovanje, kaj deluje, in odzivanje na rezultate bo kratkoročno najučinkovitejša strategija. Ko bo izbruh COVID-19 zajezen, naj podjetja ponovno pregledajo ter ocenijo ustreznost obstoječih načrtov. Čeprav kriza prinaša številna tveganja, pa bo tudi razkrila, kaj morajo podjetja narediti za večjo odpornost in nemoteno poslovanje tudi po koncu krize ter v času prihodnjih kriz.

VIRI:

Projekt »Spot Goriške regije 2018–2022« je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj: www.eu-skladi.si, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo: www.mgrt.gov.si ter SPIRIT Slovenija, javna agencija: www.spiritslovenia.si.

Želiš prejemati novice o aktualnih dogodkih in razpisih?

PRIJAVA NA E-NOVICE