POTENCIAL RAZVOJA TURIZMA V REGIJI PO EPIDEMIJI

POTENCIAL RAZVOJA TURIZMA V REGIJI PO EPIDEMIJI

2020-06-24T09:45:27+00:00

Na Območno obrtno-podjetniški zbornici Ajdovščina je bila v ponedeljek, 22. junija v organizaciji Regijske razvojne agencije ROD Ajdovščina, izvedena okrogla miza na temo prihodnjega razvoja turizma na Goriškem v luči “nove realnosti”. Posvetovanja so se udeležili vsi ključni turistični akterji iz širše regije, ki so izrazili pripravljenost za večje povezovanje ter oblikovanje skupnih produktov za blaženje posledic pandemije, zagotavljanje likvidnosti podjetij in ohranjanje delovnih mest.

Slovenski turizem je bil v času pandemije od vseh gospodarskih dejavnosti najbolj prizadet. Udarilo ga je prvega, najbolj globoko in verjetno bo tudi zadnji, ki bo okreval. Če je bilo lansko leto – glede na zabeleženih 6.2 milijona turistov – rekordno za slovenski turizem, pa se letošnja turistična bilanca kaže v 8 odstotnem padcu BDP-ja, k čemur naj bi turizem prispeval 3-5 odstotkov. Znotraj industrije turizma je bila med regijami še posebej prizadeta ravno Goriška. Razlog:  bližina meje, velika soodvisnost od – s pandemijo najbolj stigmatiziranega – italijanskega trga ter premočna odvisnost od igralništva. Vse to je na Goriškem povzročilo ne samo gospodarski, ampak tudi turistični krč.

Pandemija je pokazala globoke razpoke na področju samooskrbe, kmetijstva, zaustavile so se številne investicije gradnje namestitvenih kapacitete, čutijo se tudi posledice (pre)šibkega povezovanja s sosednjimi destinacijami vse od Goriških Brd, Doline Soče, Idrije in Krasa.

Gastronomija bo reševala goriški turizem

Glede na to, da je prejšnji torek Slovenija postala 34.Michelinova destinacija, bo očitno ravno gastronomija ena izmed ključnih panog, ki bodo v prihodnje reševale goriški turizem. Kar tri od šestih restavracij z Michelinovo zvezdico najdemo ravno na prostoru širše Goriške (Gostilna pri Lojzetu – Dvorec Zemono, Restavracija Dam, Hiša Franko), prostor pa se lahko pohvali tudi z množico Michelinovih priznanj za posebno kakovost hrane (Michelin plate), za izjemno razmerje med ceno in kakovostjo (priznanje Bib Gourmand) in za trajnost v kulinariki.

Michelinove zvezdice so prišle v regijo Goriška v zelo pomembnem trenutku, glede na težke razmere v turizmu in gostinstvu. Konkretne učinke od uvrstitve v ikonični kulinarični vodnik namreč že čutijo tudi ostali gostinci v regiji. Denis Ibrišimović, kuharski mojster iz Gostilne Podfarovž v Vipavi:

“Kot gostinec v praksi čutim, da je Vipavska dolina trenutno destinacija številka 1 za slovenske goste. Če ponazorim: 11.julija imamo kulinarični večer v Podfarovžu in že sedaj rezervacije presegajo število sedežev v restavraciji. Če kaj, nas je pandemija naučila, da je v krizi treba delati. Nam se sedaj krepko vrača, da smo sredi pandemije štartali z dobrodelnimi programi. Imamo pa tudi produkte za naprej, ki zadevajo povezovanje z Urošem Štefelinom iz Vile Podvin in Igorjem Jagodicem iz Restavracije Strelec s katerim naj bi prihodnjo pomlad v Vipavi skupaj zagnala projekt enostavnega bistroja. Pod črto, menim, da kriza ne bo konec visoke kulinarike – dokaz smo vsi gostinci in vinarji, ki skupaj delamo na razvoju enogastronomije v Vipavski dolini.”

Razpršiti je potrebno (pre)veliko odvisnost od igralništva

 Na razpravi je bila izpostavljena premočna odvisnost regije od igralniške dejavnosti, ki ima na Goriškem izjemne multiplikativne učinke na lokalno gospodarstvo, nove naložbene in razvojne priložnosti. Če je HIT lani na področju igralništva ustvaril 150 milijonov evrov, pa se do konca letošnjega leta pričakuje, da bo družba dosegla kvečjemu polovico lanskih prihodkov. V luči preživetja je zato nujno potreben nov poslovni model družbe.

Suzano Pavlin, vodja oddelka prodaje v družbi Hit d.d.:

“Družba HIT bo nadaljevala s trženjem širše regije vse od Benetk do Dunaja. Imamo nov izziv na destinaciji, kako skupaj intenzivno razvijati določene tržne skupine in se povezovati s ponudniki, ki so pripravljeni zagotavljati kontinuiteto kvalitete tako storitev kot tudi produktov. Povezujemo se z Mlekarno Planika, vinarji na Krasu, v Brdih, Vipavski dolini in Italiji. Še naprej bomo pospešeno gradili na uspešnem sodelovanju s Kongresnim uradom Slovenije pri razvijanju produktov za industrijo srečanj. Menim tudi, da smo s turističnimi boni na dobri poti, da razvijemo model ponudbe, ki bo gosta na destinaciji zadržal dve noči. Od bonov si tako največ obetamo v naših hotelskih namestitvah v Kranjski Gori in Novi Gorici, manj pa od Šentilja.”

Lani ustanovljeni Javni zavod destinacije Nova Gorica-Vipavska dolina se bo v prihodnje intenzivno usmerjal v razvoj produktov, ki spodbujajo daljše bivanje gosta. Poudarjena bo promocija in razvoj enogastronomije, športnih aktivnosti in kulturne dediščine. Iz igralništva, ki je od italijanskega trga odvisen celo več kot 95-odstotno, je potrebno potegniti nekaj več. Direktorica Regijske razvojne agencije ROD iz Ajdovščine Brigita Habjan Štolfa je mnenja, da se bodo skupne zgodbe s HIT-om lahko krepile samo z novimi vsebinami, skupnimi zgodbami in integralnimi produkti, ki zajemajo ponudbo in intenzivnejše sodelovanje z Goriškim Brdi, Idrijo in Dolino Soče. Na operativni ravni se naj bi v prihodnje povezovali različni deležniki, glede na to, da je pandemija zaustavila nekatere razvojne in investicijske projekte. Goriška regija si v prihodnje veliko obeta tudi od kandidature Nove Gorice za Evropsko prestolnico kulture 2025, trenutno pa se pospešeno iščejo tudi investitorji za City hotel v središču Ajdovščine, za hotel na Predmeji ter za gostinski obrat v Vipavskem križu. Prav tako se išče financiranje za nadaljnji razvoj projekta EXPO Vipavska dolina, ki bo namenjen predstavitvi vsega, kar ponuja Vipavska dolina.

Podporo goriškemu turističnemu gospodarstvu pa je pokazala tudi Eva Štravs Podlogar iz Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je izpostavila povezovanje, inovativnost produktov in skupno delo turističnih akterjev v zadnjih letih.

“Časi za vašo regijo niso enostavni, predvsem za manjše ponudnike in samozaposlene. Toda verjamem, da se bo z novimi produkti, predvsem enogastronomijo, postopoma zmanjševala prevelika odvisnost od igralniške dejavnosti. Michelinove zvezdice in priznanja kuliričnega vodnika so v tem trenutku odlična priložnost. Na MGRT-ju smo v podporo turizmu objavili drugi del razpisa za vodilne destinacije, kamor se je destinacija Nova Gorica-Vipavska dolina uspešno prijavila. Slovenska turistična organizacija je objavila dva razpisa za promocijo turistične ponudbe. Menim, da bo dober izkupiček dala tudi promocijska akcija Moja Slovenija s katero bomo Slovenci še bolj spoznali svojo deželo in tako postali ambasadorji naše države.”

Večje vključevanje živilske industrije v turizem

Posvet v Ajdovščini pa je pokazal tudi nujo večjega vključevanja živilske industrije v segment turizma, še posebej glede na dejstvo, da je pandemija pokazala na močno razpoko na področju lokalne samooskrbe. Dober primer lokalnega povezovanja predstavlja Mlekarna Planika, ki se je v času karantene zaradi viška svojih produktov, intenzivno povezovala s Hišo Franko in ekipo Ane Roš.

Anka Lipušček Miklavič, direktorica kobariške Mlekarne Planika:

“Če bo država še enkrat zaprla meje, smo Slovenci odvisni samo in zgolj eden od drugega. In to je pomembno spoznanje korona pandemije. Naj si to zapomnijo tudi potrošniki, ki bodo stali pred trgovskimi policami in se odločali nas nagraditi z nakupom slovenskega proizvoda. Mislim, da je dober primer neformalno povezovanje primorskih živilskih podjetij in zadrug pod skupnim imenom “Po primorsko”. Podjetja imamo tako preko turizma odlično možnost promoviranja svoje dejavnosti na način, da lahko svoje proizvode prodamo hotelom, restavracijam in gostilnam širom po regiji. Mi kot Mlekarna tudi v prihodnje ne bomo počivali. Pletemo nove zgodbe z Majo Roš in nastanitvami v Nebesih. Še naprej bomo krepili sodelovanje s HIT-om, z Goriškimi Brdi, Fundacijo poti miru in Kobariškim muzejem tudi skozi 5-zvezdične produkte Slovenske turistične organizacije Unique Experiences. Uspeh ne pride čez noč in časi zahtevajo močno lokalno povezovanje in širjenje v vse pore širše regije.”

Bolj kot nočitev je pomembna potrošnja

 Eno od področij, ki je bilo zaradi krča korona pandemije med najbolj prizadetimi vejami gospodarstva, je industrija srečanj, ki v Sloveniji zaposluje več kot 11 tisoč ljudi. Ob omejitvi javnega življenja so namreč med prvimi prekinili z dejavnostjo prav organizatorji dogodkov. Kar je še posebej prizadelo Goriška Brda, ki so bila lani v sklopu kongresne borze Conventa, uvrščena med najboljše male kongresne destinacije v regiji. Manko prireditev in kongresnih dogodkov skušajo zapolniti z razvojem novih produktov, ki bodo razpršili turistične tokove po Brdih in vsaj delno ublažili močan padec prodaje vina na tujih tržiščih.

Tina Novak Samec, direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda:

“Brda se s produkti in promocijo že uspešno povezujemo s skupnostjo Julijskih Alp in menim, da bi podobno zgodbo lahko zapeljali tudi ob zahodni meji, z Vipavsko dolino in Krasom. Imamo tri čudovite in zelo različne vinske okoliše, v zelo majhnem in obvladljivem radiju prostora. V ospredju vidim produkte olja, vina in sadja. Dejstvo je, da imamo vse tri destinacije manjše nočitvene kapacitete, tako da si skupaj nismo konkurenca. Lahko pa s skupnim nastopom in sodelovanjem pri nas vseh zadržimo goste dlje časa. Se je pa potrebno zavedati, da je – bolj kot nočitve same – pomemben prihodek in potrošnja, ki jo gost pusti na destinaciji.”

Na včerajšnji okrogli mizi so s svojimi predlogi razvoja in povezovanja širše regije sodelovali še: Janko Humar (Dolina Soče), Janja Lazar (Javni zavod za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina), Valerija Verhovnik (Zavoda za turizem Idrija), Tomi Ilijaš (Arctur d.o.o.) in z Michelinovo zvezdico nagrajeni kuharski mojster Tomaž Kavčič iz Gostilne pri Lojzetu na Dvorcu Zemono, ki se je posveta zaradi odsotnosti v tujini udeležil preko spletne povezave. Okroglo mizo je vodila Marjana Grčman, voditeljica oddaje Na Lepše.

Fotograf: Jure Makovec

Projekt SPOT svetovanje Goriška 2018–2022 je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

Želiš prejemati novice o aktualnih dogodkih in razpisih?

PRIJAVA NA E-NOVICE